Bralni projekt na OŠ Idrija
Evropska raziskava o kulturnih vrednotah je pokazala, da le 37 odstotkov Slovencev bere več kot petkrat na leto. V skandinavskih državah, Franciji in Veliki Britaniji pa je ta odstotek več kot dvakrat višji! Tudi tako imenovanih nebralcev je v Sloveniji kar nekaj – niti ene knjige v vsem letu ni prebralo skoraj 30 odstotkov ljudi. Priložnosti za izboljšanje bralnih navad in bralne pismenosti je kar nekaj. Najbolj uspešne so tiste, ki začnejo spodbujati branje v najzgodnejših letih, ko je knjiga za večino otrok še privlačna. Prav zato v Sloveniji že nekaj let poteka mednarodni bralni projekt, poimenovan Naša mala knjižnica, ki ga podpira tudi Evropska unija.
Na lanskoletno pobudo naših šolskih knjižničark Mire Tratnik in Martine Vidmar, sem kot razredničarka v projektu videla pedagoški izziv za izboljševanje bralne pismenosti pri svojih učencih, saj se v okviru procesa samoevalvacije na šoli, ki jo vodi ravnateljica Ivica Vončina, trudimo na različne načine odkrivati tudi domišljijske svetove znotraj knjižnih polic.
Naša mala knjižnica, ki istočasno poteka v več državah je odličen bralni projekt založbe KUD Sodobnost International. Namenjen je mlajšim otrokom in učencem do 5.razreda. Cilj mednarodno obarvanega projekta je spodbujanje in razvijanje bralne kulture, dvigovanje bralne pismenosti ter spoznavanju drugih kultur na ustvarjalen, deloven, poučen, zabaven, igriv in raziskovalen način. Vključuje premišljen izbor skrbno izbranih, kakovostnih, priznanih in nagrajenih domačih in tujih mladinskih pisateljev, delovne zvezke tki. Ustvarjalnike in vrsto dodatnih aktivnosti. Gre torej za celosten pristop k razvijanju bralne kulture, saj po izkušnjah strokovnjakov ni dovolj, da otrokom le ponudimo knjige. Pomembna je inovativnost ter vodstvo odraslega, ki jih motivira razviti bralne navade. To so lahko starši, drugi družinski člani ali pa učitelji, knjižničarji, vzgojitelji in drugi strokovni delavci. Pomembno vlogo ima prav učitelj in njegov odnos do branja in knjig, saj preživi obilico časa z učenci, ki ga radi posnemajo. Zaradi večje naravne motiviranosti in naklonjenosti knjigi, ki jo učenci tem obdobju čutijo, je tudi delo mentorja v takem bralnem projektu lahko polnejše.
Bralni projekt smo v 5. a razredu začeli v mesecu oktobru, ko smo s strani založbe prejeli Ustvarjalnike, ki mentorja in učence vodijo k aktivnostim po branju izbranih knjig. Letos so bile izbrane in določene knjige, ki smo jih z učenci prebrali naslednje: Otilija na morju (Chris Riddel), Brezvezne rime (Sukumar Ray), Sosed pod stropom (Peter Svetina), Indijske pravljice, Vprašanja iz kopalnice (Krystyna Lipko – Sztarballo), Čarovnica v gozdu (Marian Broderick). Prebirali smo jih po delih v sklopu književnosti ali zjutraj kot uvod v pouk. V Ustvarjalniku so zbrane izvirne naloge na temo predstavljenih knjig, ki spodbujajo besedno, likovno, glasbeno in gibalno izražanje ter razvijajo domišljijo. Vaje od učencev ne zahtevajo natančnih in tipičnih šolskih obnov, temveč so vsebinsko in grafično zanimive ter didaktično različne. Tako smo pošiljali tudi naše prispevke na nagradne natečaje iz pisali ustvarjalne pesmi, zgodbe, reševali križanke in težje uganke, se urili v premetankah, učili pesmic, pisali novice in domišljijske recepte ter utrinke objavljali na naši razredni spletni strani. Osnovne zamisli so izvirale iz posameznih knjig.
Projekt ponuja tudi več dodatnih oblik sodelovanja, kar osmisli branje in motivira učence. Tako nam je pismo presenečenja napisal pisatelj Peter Svetina. V razredu smo sestavili več kot 15 m dolg bralni vlak, kjer so učenci za vsako prebrano in pripovedovano knjigo v tem šolskem letu lokomotivi lahko dodali vagon. Trudili smo se oblikovati naj bralni kotiček v razredu, ki ga sestavljajo bralno drevo z mislimi o branju ter lastnimi knjigami učencev, ki si jih izmenjujejo med seboj. Ob tej priliki je nov bralni kotiček našel mesto tudi na hodniku razredne stopnje, ki je dostopen vsem učencem, v njem pa se odvijajo tudi priložnostne razstave. Kot šola smo sodelovali na natečaju Sončnica na rami, ki nagradi inovativne dejavnosti za dvig branja na šolah. V ta namen smo predlagali gospo Zdenko Skrt, ki je skupaj s sodelavkami na šoli pred desetletjem osnovala bralne tedne, ki živijo še danes. V poseben izziv pa nam je bila izjemno zanimiva dejavnost tki.izmenjava knjižnega junaka, ki je potekala celotno šolsko leto. Po prebrani knjigi Otilija na morju so nam priskočili na pomoč starši. Anita Podobnik in Polona Troha Kleindienst sta ustvarili lutkovno podobo knjižnega junaka Trola, ki smo ga skupaj z dnevnikom in našo predstavitvijo poslali na Osnovno šolo Poljane/podružnično šolo Javorje, kjer je obiskoval tamkajšnje učence po domovih in pisal dnevnik o svojem potovanju. Istočasno smo na izmenjavo prejeli njihovega knjižnega junaka Trola, ki je potoval po domovih učencev 5. a razreda. Z njimi se je naučil branja, računanja, igranja kitare, smučanja, vožnje z avtom in še in še… Tudi njihov Trol je odšel nazaj s kopico čudovitih zapisov doživetij naših učencev ter z simboličnimi darilci zanje – ročno izdelanimi knjižnimi kazalkami.
Veseli smo bili, ko so nas kot enega najaktivnejših razredov izbrali za tki. obisk presenečenja s strani organizatorjev projekta. Obiskala nas je sodelavka v projektu gospa Barbara Beškovnik, ki je za učence pripravila knjižni kviz, kjer so učenci pokazali odlično znanje vsebine izbranega nabora knjig. Prejeli so tudi knjižne razglednice z izvrstnimi ilustracijami iz knjižnega gradiva na katere bodo napisali mnenja o prebranih knjigah, šola pa kakovostno knjižno gradivo omenjene založbe.
Ob zaključku projekta je v našem bralnem kotičku nastala priložnostna razstava predstavitve projekta s celoletnimi izdelki učencev 5. a razreda, ki so v njem sodelovali. Ob zaključku projekta jih čaka še podelitev bralnih priznanj Naše male knjižnice za leto 2018.
Sodeč po odzivih učencev in lastnem občutku smo prav vsi udeleženci v izbranih knjigah in dodatnih dejavnostih bralnega projekta začutili neko pomembno bralno širino, ki nam je podarila priložnost spodbujanja branja na učencem prijazen in inovativen način.
Zapisala: Lidija Kacin (razredničarka in mentorica bralnega projekta na OŠ Idrija)
