Skoči na glavno vsebino

Zdrav življenjski slog – TRI NA EN MAH

 

BALINANJE

Kar nekaj dvignjenih rok je odgovorilo na vprašanje “Kdo je že balinal?” Balinanje je zabaven družaben šport. Predstavnika Balinarskega kluba Idrija sta na začetku srečanja predstavila delovanje društva in uspešnost domačih tekmovalcev, potem pa nas hitro povabila v akcijo. Razdelili smo se v skupine po pet učencev in se preizkusili v pravilni začetni tehniki metanja krogle, t.i. bližanju (met iz mesta, tako, da se krogla kotali po tleh in ustavi čim bliže balinu). Sledilo je metanje balina (manjša kroglica) in točkovanje z uporabo številčnega kvadranta. Za označevanje krogel in merjenje oddaljenosti krogel od balina sta trenerja uporabila risalko za zbijanje. Ko obe moštvi odigrata vse krogle, eno moštvo doseže po eno točko za vsako kroglo, ki je bližja balinu od najbližje krogle nasprotnega moštva. Ni mladosti brez vsaj malo tekmovalnosti in tokrat je šlo precej zares, saj smo imeli dobro priložnost igranja na pravem balinišču. Dobra iztočnica za prihajajoči veseli december, ko lahko namesto balinčkov in ploščkov uporabimo snežne kepe, v telovadnici in doma pa krogljice iz blaga.

 

ŠPORTNO (PRECIZNOSTNO) STRELSTVO

Enega od naših sošolcev smo ujeli na treningu pred strelsko tekmo. Posebno strelsko oblačilo mu je dajalo videz pravega novodobnega vojščaka. Število njegovih zadetkov v črno polje papirnate tarče mu je prineslo konkretno prednost pred nami. Neglede na rezultat nam je športno strelstvo prineslo veliko zadovoljstva, saj smo si z izstrelitvijo vseh petnajstih metkov z zračno puško pokazali svojo lastno koncentracijo, natančnost in samodisciplino.

ŠPORTNO (BALVANSKO) PLEZANJE

V soboto, ko se je dan prevešal v mrak, je dež prehajal v prvi sneg. Najmlajši učenci podružnične šole Godovič in nekaj idrijskih plezalcev je za eno uro stopilo v vertikalo male telovadnice Športnega centra Idrija. Imeli smo se lepo.

16. november – Mednarodni dan strpnosti v 6. a razredu

Da je 16. november mednarodni dan strpnosti, so vedeli le tisti, ki so zjutraj, preden so odšli v šolo, poslušali radio. Dan smo obeležili z delavnico in upali, da nam bo ostala v spominu in da se bomo v prihodnje večkrat spomnili, kako pomembna je strpnost v vsakdanjem življenju, saj vsi nosimo posledice naraščajoče nestrpnosti v družbi.

Najprej smo na kratko predstavili Deklaracijo o načelih strpnosti, ki jo je UNESCO sprejel 1995. Strinjali smo se, da smo ljudje različni, da govorimo različne jezike in imamo različne kulturne navade, pa vseeno lahko spoštujemo drug drugega. Vsi imamo enake človekove pravice in svoboščine. V razgovor smo opredelili pojem strpnosti, kakor ga mi razumemo, in navedli različne primere iz vsakdanjega življenja za strpno ravnanje.

V nadaljevanju smo v diskusiji poskušali najti odgovore na vprašanja, zakaj v svetu prihaja do različnih oblik nestrpnosti, kje med nami je vse več sovraštva in diskriminacije, obrekovanja, izključevanja, ignoriranja, brezbrižnosti, posmehovanja in drugih oblik agresije.

Na koncu so učenci napisali vsak svojo refleksijo na diskusijo in nastali so spodnji zapisi. Učimo se od svojih otrok in svet bo lepši!

 

Strpnost je, da sodeluješ in spoštuješ druge, da nimaš predsodkov. Nestrpnost je, da se pritožuješ čez osebe, ki ti niso nič naredile. (Lana M.)

 

Strpnost je, da če se ti kdo posmehuje, se umakneš. Nestrpnost je, če se takoj ujeziš, kadar se kdo šali na tvoj račun in ga napadeš.

Če bi bila vojna in bi padale bombe, bi vzela nahrbtnik in odšla, čeprav ne vem kam. (Antea)

 

Strpnost je potrpljenje, primer za nestrpnost je pretep. Če bi bila vojna, bi odšel in s sabo vzel nož, dva hlebca kruha, kolut sira in tele. Vzel bi ves denar in odšel z begunci. (Miha)

 

Nestrpnost sem tudi sama doživljala in ni lepo. Rada bi, da se vsi tega zavedajo.

Če bi bilo res hudo, če bi bila npr. vojna, bi odšla od doma, čeprav najraje ne bi odšla, ker imam zelo rada svoj domači kraj. (Nika)

 

Nestrpno je, da postavljamo ograjo na meji, saj sploh ne poznamo beguncev. Na koncu koncev, pa se zaradi tega tudi prepiramo s sosednjo državo.

Od doma bi zbežal, če bi bombardirali Slovenijo. (Luka)

 

 Meni bi bilo najhujše, če bi kdo zavzel Slovenijo in bi vsi postali begunci. Najverjetneje bi zgubil svojo družino in ostal sam. Ne bi imel staršev, prijateljev, ne bi imel nič.

Strpnost je nekaj, kar mora biti, saj če je ne bi bilo, bi bile povsod vojne in nihče ne bi preživel. (Staš)

 

Če bi bila vojna, če bi streljali name, bi se počutila grozno. Zbežala bi od doma z nahrbtnikom na ramah. (Patricija)

 

Če bi bila vojna, padale bombe in udarjale strele, bi zbežala in počutila bi se grozno. Žalostna bi bila. (Pamela)

 

Mene bi požar in uničenje naše hiše, vojna med politiki in bombardiranje pregnalo od doma. Odšel bi tudi, če bi bil zelo močan potres. Vzel bi prihranke in šel. (Blaž, Andraž, Rok)

 

Čeprav bi morala zapustiti svoj dom, bi odšla v primeru vojne, tako kot skoraj vsakdo. Zbežala bi čim dlje in upala, da bi me lepo sprejeli. (Anamarija)

 

Mene bi vojna prisilila, da bi odšla od tod čim dlje stran. Upam, da bi me tam lepo sprejeli. (Vanesa)

 

Mene bi od doma pregnala vojna, da bi odšla v neznano. Strpnost doživljam tako, da ko me kdo zafrkava, to ignoriram. Ko pa imam dovolj, grem stran ali rečem, naj neha. (Lana V.)

 

Prizadelo bi me, če bi padale bombe, če bi name streljali. Joj, tega si ne predstavljam, kar stiska me pri srcu, ko pomislim na to in kako mora biti ubogim ljudem, ker nimajo ničesar. (Eva)

 

Velika revščina ali vojna bi me pripravili, da bi odšel. Če bi rad še živel in odkrival življenje, bi šel s trebuhom za kruhom. Poskusil bi s čim več strpnosti. (Aljaž)

 

Beguncem je treba pomagati. Tudi mene bi vojna pregnala od doma. Počutil bi se slabo in bil bi zelo žalosten. (Tilen)

 

Strpnost je nekaj potrpežljivega, nestrpnost pa je nekaj nepotrpežljivega. Beguncem je treba pomagati. Ko si v stiski in ti nekdo pomaga, si to zapomniš za zmeraj. 16. november je dan strpnosti. (Maruša)

 

Begunci so bili enaki kot mi, ko še ni bilo vojne. Tudi mene bi vojnaprisilila, da bi odšel. Jaz sem do svojega brata večkrat nestrpen, vendar mi tudi on nagaja. (Tit)

 

Begunci so ljudje, ki so zbežali iz države zaradi bombardiranja in vojne. Če bi nas bombardirali, bi tudi jaz zbežal, ker ne bi več zdržal. (Tine)

 

Zapisala razredničarka 6.a,  Anita V. Janež

Ni zadetkov

Iskane strani ni mogoče najti. Poskusite z drugačnimi iskalnim nizom ali uporabite navigacijske menije.

Dostopnost