Četrtkov večer, 6. 11. 2014, je bil prav poseben in težko pričakovan večer, saj smo ga preživeli v šoli. Dobili smo se ob 18.00. Sami smo si pripravili večerjo: zelenjavno juho in palačinke. Mmm, kako je bilo okusno, še posebaj zato, ker je prav vsak učenec sodeloval pri pripravi. Večerjali smo v razredu, kjer smo si pripravili mize, krožnike, pribor in prtičke. Tudi šopek rož na sredini mize ni manjkal. Ko smo poskrbeli za želodčke, smo vsi skupaj pomili posodo in pospravili razred. Preoblekli smo se v oblačila za spanje in se igrali kar v “pižamah”. Ura je hitro tekla in (pre)hitro smo se morali odpraviti spat. S športnimi blazinami in podlogami smo si uredili ležišča. Učenci so s seboj prinesli spalne vreče ali odeje. Sledila je pravljica … in še ena …in nato spanje. Zjutraj nas je zbudila budilka. Pospravili smo postelje in se uredili. V kuhinji nas je že čakal tradicionalni slovenski zajtrk. Pripravila nam ga je naša kuharica Angelca. Tako kot po navadi, ob 7.50, smo začeli s poukom. 

Na sončno jesensko nedeljo, 19. 10. 2014, smo imeli športni dan. Tokrat je bil več kot to. Z nami so odšli starši, bratje, sestre, stari starši, bratranci, sestrične, tete, strici, prijatelji, skupaj 33 ljubiteljev hribov, predvsem pa druženja. Odpravili smo se na Blegoš; do parkirišča Črni kal z avti, naprej pa peš. Pot nam je v prijetnem pomenkovanju in zares čudoviti jesenski kulisi minila kot bi mignil. Na vrhu se nam je odprl čudovit pogled na okoliške hribe in doline. Pri koči smo se okrepčali, se fotografirali za spomin ter odšli proti avtomobilom. Bili smo odlična družba. Učencem bo ta dan ostal v lepem, morda trajnem spominu tudi zaradi vas, ki ste si vzeli čas in se nam pridružili. Na svidenje prihodnje leto!

Pri projektu Dnevi evropske kulturne dediščine je sodelovala tudi podružnična šola Zavratec. Pripravili smo naravoslovni dan z naslovom: Naredimo si svoj zeliščni čaj. Pripravili smo si čaj, ki ga že pijemo in odganjamo bolezni, kar pa je še pomembneje, (o)krepili smo zavest o pomenu zdravilnih rastlin za naše prednike, pa tudi za nas. Gospe Irena in Lara iz hiše zelišč v Krnicah sta nam pripravili delavnico, pri kateri smo vključili prav vsa čutila. Ob zgodbah smo spoznali meto, materino dušico, ognjič, bezgovo cvetje, šipek ter vijolico. Po njuni zaslugi je po dveh urah pogovora, tehtanja, mešanja, slikanja na papirnate vrečice šola dišala po … poletju, po soncu, nekomu po stari mami, pa po zdravju ter predvsem po naravi ter naši dediščini. Naslednje dni so učenci zadovoljni prihajali v šolo: »Pri nas smo pa včeraj skuhali naš čaj. Kako je bil dober!«

Po malici smo z gospo Tinko iz Muzejskega društva Idrija spoznavali še en okras narave: živali. Ogledali smo si jih na slikah, nato pa odšli »na teren«. Ker je bil lep zgodnjejesenski dan, smo na robu gozda opazovali živahnost žuželk ter raznovrstnost rastlin in gliv. Gospa Tinka nas je spomnila, da lahko na sprehodu opazimo kup zanimivega, če le imamo odprte oči in se nam ne mudi. Naj se nam ne mudi!